Ste vedeli, da je obsesivna kompulzivna motnja četrta najbolj pogosta duševna motnja? Najverjetneje ne. Prizadetim pa tovrstna motnja povzroča hudo psihično trpljenje. Kljub temu je za večino od njih značilno, da zelo dolgo časa sploh ne najdejo strokovne pomoči.
Vsi tisti, ki se soočajo z omenjeno motnjo, so pogosto za svoje okolico povsem nerazumljivi, ker niti sami prav dobro ne razumejo, zakaj se jim sploh simptomi pojavljajo, jih strašijo in omejujejo kakovost njihovega življenja.
Kazalo strani:
Kaj je značilno za obsesivno kompulzivno motnjo?
Obsesivna kompulzivna motnja je vrsta duševne bolezni, za katero so v prvi vrsti značilne vsiljene oziroma obsesivne misli pa tudi prisilna dejanja oziroma kompulzije. Obsesije so misli zelo neprijetnih vsebin, ki pa so večinoma povsem v nasprotju z osebnimi načeli. Posamezniku pa se vsiljujejo vedno, znova in spet.

Znano je, da se simptomi obsesivno kompulzivne motnje izražajo na povsem individualni način, a izvirajo iz notranjega konflikta, iz izoliranih, zadržanih misli. Najpogosteje pa so simptomi vezani na pretirani strah pred onesnaženjem in okužbo, strah pred izgubo nadzora nad agresivnimi impulzi.
Za tovrstno duševno motnjo so značilni tudi občutki sramu in strah pred neprimernim vedenjem. Prav tako je značilen pretirani religiozni ali pa moralni dvom. Vse skupaj spremlja še začarani krog preverjanja in nenehnega dvoma.
Ali lahko obsesivna kompulzivna motnja izgine sama od sebe?
Dejstvo je, da obsesivno kompulzivna motnja ne bo izginila kar sama od sebe. Najrazličnejše oblike njenih simptomov nikakor niso nekaj povsem naključnega, kar bi se lahko preprosto zgolj odmislilo. Simptome je v prvi vrsti potrebno razumeti, in to na povsem simbolni ravni.
Seveda pa je obsesivno kompulzivna motnja oziroma OKM ozdravljiva duševna motnja. Kljub temu pa se posamezniki, ki se soočajo z njo, zelo pogosto sramujejo nenavadnih simptomov in se o njih najraje sploh ne bi pogovarjali s svojim zdravnikom ali s kakšnim drugim strokovnjakom.
Če tudi vas spremlja tovrstna motnja, je najbolje, da si pomoč najdete kar pri enem od psihoterapevtov, ki jih pri nas ne manjka. Čeprav vas morda ob tem spremlja občutek nemoči ali celo sramu, pa vam bo takšen strokovnjak lahko zelo hitro pomagal in vaše življenje se bo kaj kmalu pričelo spreminjati na bolje.







